Testo di 'ŠTipendija' di Adi Smolar

Sem gimnazijo konèal,
študij sem nadaljeval,
a denarja doma je malo blo,
pošiljal prošnje sem okrog,
saj naše družbe sem otrok
in nazadnje so dali kadrovsko.

Dali so, dali so štipendijo.
Dali so, dali so štipendijo.
Dali so, dali so, dali so štipendijo.
Dali so, dali so štipendijo.

Èeprav bolj majhna je bila,
takorekoè simbolièna,
sem z njo lahko dobro živel,
lahko sem jedu kar sem hotu,
pasulj, joto al rižoto,
res sem sreèen bil, ker sem jo imel.

Mel sem jo, mel sem jo štipendijo.
Mel sem jo, mel sem jo štipendijo.
Mel sem jo, mel sem jo, mel sem jo štipendijo.
Mel sem jo, mel sem jo štipendijo.

S financami sem sreèo mel,
a ko z izpiti sem zaèel,
sem spoznal da bo to bolj težko,
pogojev vseh nisem nardil,
ker sem premalo se uèil,
in za kazen takoj so vzeli jo.

Vzeli so, vzeli so štipendijo.
Vzeli so, vzeli so štipendijo.
Vzeli so, vzeli so, vzeli so štipendijo.
Vzeli so, vzeli so štipendijo.

In tako sem paè pavziral,
od pomanjkanja sem hiral,
vsak dan krompir sem jedel, jajca cvrl,
so terjatev mi poslali,
me na sodišèe bodo dali,
ker svojo dobro skupnost sem odrl.

Vrni jo, vrni jo štipendijo.
Vrni jo, vrni jo štipendijo.
Vrni jo, vrni jo, vrni jo štipendijo.
Vrni jo, vrni jo štipendijo.

Dali so, dali so štipendijo,
mel sem jo, mel sem jo štipendijo,
vzeli so, vzeli so, vzeli so štipendijo,
vraèam jo,
vraèam jo
štipendijo.